Soglasna podpora ključni razvojni zakonodaji: Slovenija si zagotovila 71 milijonov evrov iz EU skladov

Državni zbor je soglasno sprejel Zakon o izvajanju Uredbe EU o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Zakon Sloveniji omogoča dostop do 71 milijonov evrov EU sredstev, ki bi jih sicer izgubila, hkrati pa razbremenjuje državni proračun in odpira nove razvojne priložnosti za slovensko znanost, raziskave in gospodarstvo.

Enoglasna podpora vseh poslanskih skupin

Zakon so podprle prav vse poslanske skupine, kar samo po sebi pove veliko o njegovem pomenu za prihodnost države. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je po sprejetju dejal, da gre za naložbo v znanje, inovacije in prihodnost Slovenije ter da zakon ustvarja pogoje za razvoj umetne inteligence, superračunalništva in kvantnih tehnologij.

Kaj prinaša dostop do 71 milijonov evrov

Sredstva prihajajo iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in so bila namenjena prav razvoju umetne inteligence, superračunalništva in kvantnih tehnologij. Brez pravočasnega sprejetja zakonskega okvira bi jih Slovenija nepovratno izgubila. Poleg tega zakon pomembno razbremenjuje državni proračun, saj teh projektov ne bo treba v enakem obsegu financirati iz nacionalnih sredstev.

Pravna podlaga za nove tehnološke projekte

Z zakonom je ministrstvo vzpostavilo pravno podlago za nakup novega visokozmogljivega superračunalnika, vzpostavitev slovenske infrastrukture za umetno inteligenco, nadgradnjo superračunalniške infrastrukture ter razvoj kvantnih tehnologij. Slovenskim raziskovalcem, univerzam, podjetjem in zagonskim podjetjem se s tem odpira dostop do najsodobnejše evropske raziskovalne infrastrukture, kar krepi konkurenčnost slovenskega gospodarstva in raziskovalnega sektorja.

Korak k uresničevanju nacionalne strategije za umetno inteligenco

Sprejeti zakon je pomemben korak pri uresničevanju Nacionalne strategije za umetno inteligenco do leta 2030 in Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 ter dolgoročne zaveze Slovenije k razvoju sodobne raziskovalne infrastrukture in gospodarstva z visoko dodano vrednostjo.

Kaj sledi: od namer do konkretnih koristi

Dobro je, da si je Slovenija zagotovila to financiranje, a doslej gre predvsem za dobre namere in načrte na papirju. Konkretnih korakov, ki bi za veliko ljudi in podjetij v Sloveniji resnično in na najbolj učinkovit način spremenili dostop do umetne inteligence ter možnost njene uporabe pri vsakdanjem delu, še vedno ni videti. Kako in kdaj se bo vse to v praksi prevedlo v otipljivo korist za posameznike in gospodarstvo, ostaja nejasno. Čas medtem teče, razvoj umetne inteligence v svetu je izjemno hiter, zato si Slovenija ne more privoščiti, da bi pri tem zaostala.